Verbnik Dobnikar (2006) vidi vrstniško mediacijo kot način reševanja konfliktov med sprtimi učenci, in sicer ob pomoči vrstnikov, ki so usposobljeni vrstniški mediatorji.

Verbnik Dobnikar (2008) pravi, da na njihovi šoli izbirajo učence, ki želijo pomagati sprtim sošolcem, so med vrstniki priljubljeni in imajo sposobnost empatije.

Verbnik Dobnikar (2015) predlaga oblikovanje ''kodeksa sodelovanja'', kjer so jasno opredeljena pričakovanja iz obeh strani, kar pomaga preprečiti nezadovoljstva, nesoglasja in spore.

Verbnik Dobnikar (2007) navaja, da se potreba po celovitejših vzgojnih pristopih k reševanju konfliktov in nasilja v našem šolskem prostoru kaže že dolgo.

Verbnik Dobnikar (2002), ki opozarja, kako zelo je pomembno, koliko pozornosti vodstvo in strokovni delavci namenjajo kvalitetni organizaciji dela in šolski kulturi.

Verbnik Dobnikar (2002) poudari, kako pomembno je, da učitelji nakažejo ustrezne odzive in spodbujajo učenca, da jih usvoji in nato tudi izbere.

Verbnik Dobnikar (2002, 46) in v nadaljevanju zapiše, da strokovnjake ob nasilnih situacijah včasih zajamejo občutki nemoči, ker ne vedo, kako bi rešili situacijo.

Verbnik Dobnikar (2002) meni, da je ureditev šolskega prostora ključnega pomena, saj lahko s premišljeno ureditvijo vnaprej preprečimo nasilne situacije.

Verbnik Dobnikar ( 2008 , str. 195 ) pravi , da na njihovi šoli za mediatorje izbirajo učence , ki imajo » izrazit socialni čut in želijo pomagati sprtim sošolcem .

Verbnik Dobnikar ( 2008 ) dodaja , da je za dobro izvajanje mediacije potreben ustrezen prostor ( na primer manjša učilnica ali kabinet ) .

Verbnik Dobnikar (2016) o omenjenem dokumentu, le ta nudi svetovalnemu delavcu oporo in temeljno orientacijo v množici njegovih nalog.

Verbnik Dobnikar (2002) pritrjuje, da je za učinkovito delo na področju odzivanja na nasilno vedenje otrok pomemben spoštljiv odnos.

Verbnik Dobnikar (2015, str. 71) pravi, da "jasno opredeljena pričakovanja obeh strani pomagajo preprečiti mnoga nesoglasja, spore in latentno nezadovoljstvo.

Verbnik Dobnikar (2008) poudarja, da je za dobro izvajanje mediacije potreben ustrezen prostor, kjer jih nihče ne moti.

Verbnik Dobnikar (2002), ko pravi, da otroci za dobro delovanje v razredu potrebujejo jasno strukturo, meje in okvir.

Verbnik Dobnikar (2002) zato svetuje, da strokovni delavec sam pri sebi razišče, kakšen je njegov odnos do nasilja.

Verbnik Dobnikar (2002) zapiše, da občutenje prevelike odgovornosti za reševanje nasilnega dogodka vzbuja pri strokovnih delavcih stres.

Verbnik Dobnikar (2007) pri opisovanju uspešne restitucije opozarja, da ta ne sme nikoli vključevati negativnih odzivov odraslih.

Verbnik Dobnikar (2002, str. 35) poudarja, da morajo šola in njeni zaposleni jasno zagovarjati nenasilno šolsko kulturo.

Verbnik Dobnikar (2007) opozarja, da mora biti mediacija kot način reševanja konfliktov vedno prostovoljna.